Znamenitosti
Francoska kapelica nad Glinkom
je bila konec 19. stoletja postavljena v spomin na bitko, ki je septembra 1813 potekala na območju od Zaloga do Gumnišča. Kapelica naj bi bila v spomin na padle francoske vojake, ki naj bi bili pokopani na mestu kapelice oziroma v njeni okolici, obstaja pa tudi izročilo, da naj bi kapelico zgradili, ker je neko starejšo gospo na tistem mestu strašilo, ko je šla k maši.
Francoska kapelica je kapelica zaprtega tipa, saj se le glavna stran odpira v prostor s kiparskim okrasjem, ostale stranice pa so zaprte. Znamenje je tridelna arhitektura z visokim pravokotnim podstavkom, osrednjo nišo in na vrhu s trikotnim čelom. Na vsaki strani sta dva monumentalna stebra, zaradi katerih zgradba kapelice deluje precej mogočno. V polkrožno zaključeni niši je kip Kristusa tipa Ecce homo!, prizora iz Janezovega evangelija (Jn 19,4-6), ki predstavlja s trnjem kronanega Jezusa v trenutku, ko ga je Pilat privedel pred ljudi in izrekel besede: “Glejte, človek!”, s čimer je povedal, da na njem ni našel krivde in da ga prepušča množici.
Leseni kip iz 19. stoletja je kvalitetno delo neznanega avtorja. Kip je bil prvotno polihromiran v nežnejših in manj agresivnih tonih, kot so barve, ki so mu jih prisodili v kasnejših obnovitvenih posegih; danes je kip zopet potreben temeljitega konservatorsko-restavratorskega posega.
V niši kapelice se je nekoč nahajal še kipec sedečega trpečega Kristusa. Umetnostni zgodovinar France Stele je leta 1913 soho opisal kot 34 cm velik kip Jezusa, odetega v rdeč plašč. Desno roko je naslanjal na desno, levi komolec pa opiral na levo koleno in z dlanjo podpiral, kot je zapisal Stele, “žalostno s krono venčano glavo.” Takšen tip Kristusa pri nas označujemo z izrazom “hrvaški Kristus”. Danes izgubljeni glinški kipec je zanimiv predvsem zaradi svoje redkosti na tem področju, saj je bil ta tip upodobitve razširjen na območjih okoli meje Slovenije s Hrvaško, od kjer tudi poimenovanje; v naši bližnji okolici pa ga beležimo le še v Podvežah pri Lučah in Mateni.
Novo kapelico nad Glinkom je 16. junija 1899 blagoslovil škof Anton Bonaventura Jeglič ob priložnosti blagoslovitve novega gasilskega doma na Škofljici; istočasno je podelil blagoslov tudi kapelici na Gumnišču. Med 2. svetovno vojno so partizani v kapelici shranjevali puške in hrano, saj jim je nudila zavetje pred dežjem. V letih 1988–1989 je bila na željo in s financiranjem vaščanov Glinka in Zaloga kapelica obnovljena, blagoslovil pa jo je tedanji škofeljski župnik Peter Kvaternik. V preteklosti je mimo znamenja vsako pomlad potekala procesija. Dekleta so ob tej priložnosti kapelico okrasila, možje pa so poskrbeli za morebitna obnovitvena dela.
Francoska kapelica se sedaj zdi odmaknjena, vendar je nekoč mimo nje vodila glavna pešpot za vaščane Glinka in Gumnišča do naše nekdanje župnijske cerkve v Šmarju, danes pa Kristusa v niši pozdravljajo le sprehajalci in pohodniki, ki se podajo po Svarunovi poti.
Francozova domačija
Francozovo domačijo tvorijo pritlična hiša z zatrepom nad vhodno osjo, nadstropna zidana kašča z letnico 1879, gospodarsko poslopje in kozolec. V hiši sta združena bivalni in gospodarski del, v katerem je bil nekoč hlev, kozolec pa je pomemben predvsem, ker je edini ohranjeni toplar z opečnatimi stebri v osrednji Sloveniji. Čeprav je domačija vpisana v Register nepremične kulturne dediščine in ima status kulturnega spomenika, je v slabem stanju in potrebna obnove.
